Resnična vloga pokopališča
Pokopališče ni namenjeno mrtvim.
Namenjen je živemu.
To je kraj za jok, razmišljanje, govorjenje, zbogom ali preprosto za spomin. To ni niti duhovna obveznost niti univerzalna moralna dolžnost. Vsi doživljajo žalost na svoj način in nihče ni bolj legitimen od drugega.
Veza, ki nikoli ne izgine
Po številnih tradicijah pokojni ne želijo, da ostanemo ujetniki žalosti. Želeli bi, da še naprej živimo, ljubimo, gremo naprej.
Vsak srečen spomin, vsaka misel, prežeta s hvaležnostjo, vsak trenutek miru, ki se interno deli, postane oblika tihega dialoga.
Ljubezen ne umre s telesom.
Preprosto spremeni obliko.
