Na zadnji strani omare je včasih majica, ki je še vedno označena, nova obleka, ki je ni bila nikoli posneta. To oblačilo je odraz projekta, “enega dne ga bom nosil”. Če ga držimo, ne zadržujemo žalosti, ampak zagona.
Naj vas ta predmet navdihuje: pojdite na potovanje, o katerem so sanjali, si upajte nositi barvo, ki si je nikoli niso upali prikazati, živeti v celoti. To oblačilo nato postane dragocen opomnik, da se življenje nadaljuje in da si zasluži, da ga bomo sprejeli brez zadrževanja.
Memorije, zašite v tkanino
Pogosto verjamemo, da napredek pomeni izbrisati vse. V resnici se uči spominjati drugače. Ta oblačila, ti majhni kosi tkanine, niso relikvije: so mostovi med včeraj in jutri.
Nekega dne boste ponovno odprli to omaro in namesto solz bo to nasmeh. Ker ljubezen ve, kako zdrsniti v najbolj diskretna vlakna.
