Klorela je majhna zelena mikroalga, ki je v zadnjih letih postala zelo priljubljena kot prehransko dopolnilo. Pogosto jo lahko zasledimo v izdelkih, ki se oglašujejo kot podpora pri »razstrupljanju« organizma, še posebej v povezavi s težkimi kovinami.
Toda kaj lahko klorela v resnici naredi in kje moramo biti previdni?
Čeprav je predmet številnih raziskav, ni mogoče trditi, da klorela sama po sebi očisti telo vseh škodljivih snovi. Pomembno je razlikovati med zanimivimi laboratorijskimi ugotovitvami in dokazi, ki veljajo za ljudi.
Kdaj so težke kovine lahko problem?
Med snovi, ki jih pogosto uvrščamo med težke kovine oziroma potencialno škodljive kovinske elemente, spadajo živo srebro, svinec, arzen in kadmij.
Človek je lahko tem snovem izpostavljen na različne načine. Pojavljajo se lahko v onesnaženi hrani ali vodi, cigaretnem dimu, onesnaženem okolju ali na določenih delovnih mestih, kjer je stik s kovinami pogostejši.
Nevarnost je odvisna predvsem od vrste snovi, količine, ki jo telo absorbira, in trajanja izpostavljenosti.
Posebno pozornost zahteva živo srebro. Nekatere njegove oblike, na primer metil živo srebro, lahko vplivajo na živčni sistem. Zato pri sumu na večjo ali dolgotrajno izpostavljenost ni primerno iskati rešitev zgolj v prehranskih dopolnilih.
Zakaj se pri tem omenja prav klorela?
Klorela ima celično steno, bogato z različnimi vlakninami in drugimi spojinami. V laboratorijskih raziskavah so opazili, da lahko njene sestavine nase vežejo določene kovine.
Od tod izhaja tudi ideja, da bi lahko klorela po zaužitju delovala predvsem v prebavnem traktu. Če se določena snov veže nanjo v črevesju, bi to teoretično lahko zmanjšalo njeno ponovno absorpcijo in pripomoglo k izločanju z blatom.
To je zanimiv mehanizem, vendar ga ne smemo razumeti kot dokaz, da klorela odstranjuje težke kovine, ki so se že nakopičile v tkivih.
Laboratorijski rezultat namreč še ne pomeni, da ima enak učinek tudi pri človeku.
Kaj kažejo raziskave?
Eksperimentalne raziskave vrste Chlorella vulgaris kažejo, da lahko alga v določenih pogojih nase adsorbira nekatere kovine, raztopljene v okolju.
Prav zaradi teh lastnosti se klorela raziskuje tudi na področju čiščenja onesnažene vode.
Pri ljudeh pa so dokazi precej bolj omejeni. Trenutno ni dovolj kakovostnih dokazov, na podlagi katerih bi lahko klorelo obravnavali kot zdravljenje zastrupitve z živim srebrom, svincem, arzenom ali kadmijem.
Zato klorela ne more nadomestiti zdravniške obravnave ali medicinskega zdravljenja. Pri potrjeni zastrupitvi lahko zdravnik glede na vrsto in stopnjo izpostavljenosti presodi, ali je potrebno posebno zdravljenje, vključno s kelacijsko terapijo.
Kako jo uporabljati premišljeno?
👉 Klicken Sie auf die Schaltfläche unten, um weiterzulesen.
Seite 1 von 2
